1. decembra leta 1981, natanko ob 8. uri in 53 minut, je alarmna naprava GPWS glasno opozorila posadko letala DC-9 YU-ANA, ki je iz Ljubljane priletelo nad Ajaccio na Korziki in je bilo že tik pred pristankom. »Zemlja, zemlja, zemlja, dvignite, dvignite, dvignite.« A bilo je prepozno.

Čez devet sekund je pilot le še nemočno izrekel svoje zadnje besede »gas« in letalo je z levim krilom treščilo v goro San Pietro. Osem sekund je trajala agonija vseh 180 potnikov in članov posadke, ki so v trenutku umrli na neprehodnih pobočjih Korzike. Gre za največjo letalsko nesrečo v zgodovini Slovenije.

Pred štiridesetimi leti je bil prvi december torek in zaradi državnega praznika takratne Jugoslavije prost dan. Med potniki so bili v glavnem uslužbenci tedanjega letalskega prevoznika Inex Adria in turistične agencije Kompas in njihovi družinski člani. Namesto da bi se veseli in polni vtisov vrnili z enodnevnega izleta, se je njihova življenjska pot tragično končala. Večino žrtev so pokopali 22. januarja 1982. Na pogrebu na Žalah se je od njih poslovilo več tisoč ljudi.