Zgodovina šole v Predosljah

UVOD

Slovenija je v preteklosti bolj kot politična oz. državna tvorba obstajala v zavesti prebivalcev na ozemlju današnje države. Kljub politični razdeljenosti na več držav (Habsburška monarhija, Beneška republika, Ogrsko kraljestvo) je naše prednike trdno povezovala jezikovna sorodnost. Med prvimi so nanjo opozorili slovenski protestanti v 16. stoletju. Vsaka zapisana črka in beseda, pa s sabo prinaša tudi potrebo po učenju in šolanju.

Sprva je bilo izobraževanje in šolanje namenjeno ozkemu krogu. To so bili predvsem duhovniki in menihi ter nekateri uradniki ter posamezniki iz višjih/bogatejših slojev.

Šele z novim vekom (humanizmom in renesanso) se je znanje pisanja in branja razširilo med ljudi. V 16. stoletju je bilo šolstvo na Slovenskem podobno kot drugod po Evropi, le da tu ni bilo univerze. Mladi so hodili študirat v Italijo, kasneje pa vse pogosteje na Dunaj. Osnovno znanje so dajale mestne, cerkvene in zasebne šole. Vse več ljudi je bilo pismenih, posebej plemiči in meščani so želeli svoje otroke bolje izšolati, da bi v življenju laže uspeli. Nekaterim nadarjenim kmečkim otrokom so izobrazbo omogočili dobrotniki.

Velik prispevek k ohranjanju slovenske besede so dali slovenski protestanti. Primož Trubar je izdal prvi tiskani knjigi v slovenskem jeziku (Abecednik in Katekizem), Jurij Dalmatin prevod Biblije v slovenščino. Protestanti so veliko skrb posvečali tudi šolstvu. Trubar je že leta 1550 zapisal, da bi morali v mestih in na podeželju vzdrževati učitelje, da bi se lahko vsi otroci naučili brati in pisati. Vendar tako velike naloge takrat še ni bilo mogoče uresničiti.

Možnost za to se je odprla z eno najpomembnejših reform avstrijske cesarice Marije Terezije. Leta 1774 je uvedla splošno šolsko obveznost. S tem je šolstvo, ki je bilo do tedaj v cerkvenih rokah, s posebno uredbo podredila državnim uradom, obenem pa odredila, da morajo šolo obiskovati vsi otroci (tudi dekleta, ki so bila do tedaj praviloma prikrajšana za šolanje) med 6. in 12. letom (vsaj eno leto). Učni jezik je bil sicer nemški, toda marsikje otroci nemško niso znali. Zato je pouk v najnižjih razredih potekal v materinščini: na Slovenskem v slovenščini.

Ker vsebina pouka na osnovnošolski stopnji izobraževanja ni bila za vse enotna, je zakon predvideval ustanovitev treh vrst osnovnih šol. Najbolj preproste so bile enorazredne podeželske trivialke, v večjih mestih so bile bolj zahtevne večrazredne glavne šole, v glavnih deželnih mestih pa deželne vzorčne šole ali normalke.

Pretežno kmečko prebivalstvo nad novo uredbo niso bili navdušeni. Mnogi kmetje se niso zavedali pomena šolanja. Obiskovanja šol niso podpirali, saj je bilo doma in na polju veliko dela. Zato je Marijin sin Jožef II. Uvedel kazni za starše, ki svojih otrok niso pošiljali v šolo.

Za boljšo izobrazbo prebivalcev slovenskih dežel so si zelo prizadevali slovenski razsvetljenci: Blaž Kumerdej, Marko Pohlin, Valentin Vodnik, Anton Tomaž Linhart, Jernej Kopitar, Žiga Zois in drugi.

PREDOSLJE

Počasi a vztrajno se je pomen šolanja in izobrazbe širil med prebivalce Slovenskih dežel. In leta 1860 (manj kot 100 let po reformi Marije Terezije), je bila ustanovljena prva šola v Predosljah. Šolsko poslopje je bilo dozidano, kjer je prej stala lesena mežnarija. Šola se je imenovala župnijska šola. Šolski okoliš je obsegal vasi: Predoslje, Britof, Bobovek, Ilovko, Kokrico, Mlako, Orehovlje, Srakovlje, Suho in Tatinec. Pouk je potekal v kranjskem jeziku. Poleg ene učilnice je bil tudi učiteljsko stanovanje. Prvi učitelj na šoli je bil g. Ivan Saje, sledil mu je g. France Gros. Učitelji so praviloma dobivali plačilo v naturalijah, za preživetje pa so opravljali tudi cerkovniška dela. Po letu 1869 se je učiteljski položaj izboljševal. Avstrijska vlada je določila najnižjo plačo učiteljev (300 goldinarjev), napredovanje učiteljev (vsakih pet let 10 %). Učiteljice so dobivale 80 % plače in pravico do pokojnine.

Šolsko leto 1860 se je začelo 15. oktobra s slovesno šolsko mašo in se končalo ob koncu avgusta prav tako z mašo.

Po sprejetju nove šolske zakonodaje leta 1869 je bilo šolsko leto razdeljeno na četrtletja(prvo se je končalo decembra, drugo konec februarja, tretje sredi maja in četrto junija). V osnovni šoli so razširiti predmetno učno snov. Poleg verouka, branja, pisanja in računanja, ki so značilni predmeti trivialne šole, so svoje mesto dobili tudi drugi učni predmeti. Posebno skrb so posvetili predvsem materinščini (ustno in pisno znanje), poudarili so pomen poznavanja svetovne in domače zgodovine z geografijo, nazorne geometrije z risanjem, prirodopis, uporabno tehnologijo za pomembnejše obrti in končno tudi praktična navodila za petje in
telesne vaje.

K boljšemu pouku so pripomogli številni dobrotniki šole (npr. Kmetijska družba, Kranjski deželni zbor…). Med največjimi dobrotniki je bil baron Anton Zois iz bližnjega gradu Brdo.

Število učencev v Predosljah se je večalo. Sklenili so, da se šolsko poslopje povečav dvorazrednico. 24. oktobra 1893 je dekan g. Mežnarc slovesno blagoslovil novo šolsko poslopje. V novo šolo je na drugo učno mesto prišla gdč. Ida Mally iz Kranja. To leto jim je krajevni šolski svet nakupil precej novih učil: magnet, kompas, toplomer, barometer, glasbene vilice, pripomočke za geometrijo. To so bila učila, ki jih učenci niso poznali in so zelo pripomogla k kakovosti šolskega pouka. Leta 1892 so uredili šolski vrt, ki je takoj postal okras šolske okolice in služil tudi kot učilo.

V šolskem letu 1903/04 je bilo vpisanih 181 otrok. Večala se je tudi zbirka učil (slike, živali, kocke za računstvo, tehtnica…). Šolske oblasti so skrbele za izobraževanje učiteljev, ki so bili v začetku še slabo izobraženi in brez izkušenj.

Med prvo svetovno vojno je bil pouk okrnjen. Nadučitelj Rudolf Zore je moral k vojakom.

1. decembra 1919 je bila v Predosljah ustanovljena štirirazredna šola. Leta 1936 je bila šola razširjena v šestrazrednico. Zelo je oživelo izvenšolsko delo, okolju primerno (usposabljanje za kmetijsko delo). Leta 1937 so šolo adaptirali po higienskih predpisih. Za revnejše otroke so pripravljali »božičnice«. Obdarovali so jih z obleko in obutvijo.

26. marca 1941 je bil pouk v šoli Predoslje zaradi mobilizacije začasno ukinjen. Napad na Kraljevino Jugoslavijo se je začel 6. aprila 1941. Od 21. aprila do 8. maja so učitelji spet poučevali. Nato so Nemci odslovili vse slovenske učitelje. Med 2. sv. vojno je pouk potekal v nemškem jeziku z nemškimi učitelji.

15. oktobra 1945 se je pričelo šolsko leto v osvobojeni domovini. Učenci so slabo obvladali slovenski jezik. Doma se med vojno niso izobraževali, saj so pomagali pri delu. Po osvoboditvi vaščani (starši) niso preveč zaupali šoli, saj niso zaupali novi oblasti.

Po drugi sv. vojni se je organizacija šolstva večkrat spreminjala. V šolskih letih 1946/47 do 1948/49 je bila šola sedemletka. Nižja gimnazija Predoslje je bila ustanovljena v šolskem letu 1950/51, ukinjena pa leta 1952, ker ni imela kadrovskih in materialnih pogojev za delo.

V šolskem letu 1954/55 so na prostoru med staro šolo, kulturnim domom in župniščem uredili začasno telovadišče. Postavili so orodja, plezala, kroge, del igrišča je bil namenjen odbojki, stezi za tek in razne igre.

Šola je potrebovala nove učilnice in z obnovo Kulturnega doma so pridobili dve učilnici in pomožne prostore za šolo. Pri širjenju in obnovi doma so veliko pomagali domačini (delo, les, prevozi). Šola je v šolskem letu 1957/58 dobila še tri nove učilnice in postala osemletka. Učenci od 1. – 4. razreda so obiskovali pouk v stari šoli, višji razredi pa v kulturnem domu. V to leto segajo tudi začetki šolske kuhinje. Delili so mleko v prahu in razne namaze iz mednarodne pomoči. Šola je imela tudi edini telefon v vasi. Telefon so uporabljali tudi vaščani. S tehničnimi pripomočki je šolo oskrbovala tovarna Iskra, ki je imela patronat nad
šolo v Predosljah. Poslala ji je celo filmski projektor.

V marcu leta 1962 je šola postala samostojni finančni zavod.

V šolskem letu 1966/67 so ponovno adaptirali Kulturni dom (nova okna, vrata, parket, kopalnica, nova fasada…) a želja po novi šoli je bila vse močnejša. Število prebivalcev je namreč močno naraščalo.

Mala šola je bila vpeljana leta 1968. Mala šola je bila na podeželju nujna, saj so otroci prihajali v šolo brez posebne predizobrazbe.

Šolsko leto 1969/70 je prineslo v šolo veliko novost – proste sobote.

30. in 31. maja 1970 je bil v občini Kranj referendum za dograditev šolskih poslopij in zidavo novih. V šolskem okolišu Predoslje je glasovanje ZA uspelo, ker bi bila z novo šolo rešena prostorska stiska, kajti pouk je potekal že v treh izmenah …

zbral in uredil, Matjaž Pelko

… nadaljevanje sledi