4. oktobra leta 1582 je papež Gregor XIII. reformiral koledar. Tako je julijanski koledar nasledil na novo popravljen in imenovan gregorijanski koledar. Poznan je tudi kot krščanski ali zahodni koledar. Države, ki so bile neposredno pod papeško oblastjo ali tiste ki so bile zveste krščanski cerkvi so preskočile 10 dni in iz 4. oktobra 1582 naslednji dan preskočile na 15. oktober. Tako so se začetki letnih časov zopet ujemali s koledarskimi dnevi.

Julijanski koledar je danes v veljavi predvsem v pravoslavnih deželah. Razlika med julijanskim in gregorijanskim koledarjem danes znaša že 13 dni, zato nekateri pravoslavni prazniki praviloma nastopijo 13 dni kasneje kot ustrezni prazniki v Rimskokatoliški Cerkvi. (npr. pravoslavni verniki božič tako praznujejo 7. januarja, novo leto pa nastopi 14. januarja)