Immanuel Kant se je rodil 22. aprila 1724 v mestu Königsberg, ki je bil takrat del Prusije, danes pa se imenuje Kaliningrad in je del Rusije. Bil je četrti otrok v družini trgovca.

Kant je študiral na Univerzi v Königsbergu, kjer je najprej študiral teologijo, matematiko in fiziko, kasneje pa se je bolj posvetil filozofiji. Po končani študijski poti je več let delal kot zasebni učitelj in predaval filozofijo na univerzi. Leta 1770 je postal profesor logike in metafizike na Univerzi v Königsbergu, kjer je ostal vse do svoje upokojitve leta 1797. Kant je bil znan po svojem strogem dnevnem redu; imel je navado, da se je vsak dan ob istem času sprehajal po mestnih ulicah. Bil je tudi znan po svoji doslednosti in skromnosti.

Kant velja za začetnika nemške klasične filozofije. V delih Kritika čistega uma, Kritika praktičnega uma in Kritika razsodne moči je pojasnil pojem transcendentalni idealizem. Kant je v filozofiji narave uveljavljal povsem nove poglede, s svojimi deli pa velja za enega največjih filozofov evropske zgodovinske misli.

Poleg tega je Kant pomembno prispeval tudi na področju politične filozofije, kjer je zagovarjal idejo o republikanskih družbah, v katerih bi bila politična oblast temeljila na načelu prava in svobode ter kjer bi bili posamezniki spoštovani kot avtonomni subjekti. Kantova dela so imela globok in trajen vpliv na številne filozofske tradicije in še danes ostajajo predmet obsežne razprave in raziskav v akademskih krogih po vsem svetu. Umrl je leta 1804.