11. novembra 1821 se je v Marijinski bolnišnici za ubožne v Moskvi, kjer je bil njegov oče zaposlen kot zdravnik rodil velikan ruske in svetovne književnosti ter ruski pisatelj in prevajalec Fjodor Mihajlovič Dostojevski.

Družina je navkljub lepim prihodkom živela zelo skromno, saj je bil dr. Dostojevski skopuh. Mati je zaradi bolezni umrla pozimi leta 1837. Tudi njegov oče je kmalu zatem umrl, leta 1839. Govorilo se je, da so ga umorili njegovi podložniki. Druga zgodba je govorila o tem, da je umrl naravne smrti.

Prva literarna dela je Dostojevski napisal med šolanjem na inženirski šoli vojaške akademije v Petrogradu. S prvim romanom Revni ljudje (1845) je navdušil petrograjske bralce. Leta 1849 so ga zaradi udeležbe v revolucionarnem krožku Petraševskega obsodili na smrt. Tik pred izvršitvijo kazni so ga pomilostili in ga namesto tega za štiri leta poslali na prisilno delo v Sibirijo. Ko se je po osmih letih izgnanstva, leta 1859, vrnil v Petrograd, je z bratom Mihailom ustanovil časopis Vremja. Leta 1864 ga je močno prizadela ženina smrt zaradi jetike, ki je sledila kmalu po bratovi smrti.

Sledila so njegova najplodnejša ustvarjalna leta, ki sta jih zaznamovali dolgotrajna bivanja v Evropi in mukotrpna zasvojenost z igrami na srečo. Dostojevski je eden najvidnejših ruskih pisateljev, ki ga uvrščajo tudi med najpomembnejše romanopisce svetovne književnosti. Velja za vodilnega predstavnika psihološkega realizma, s svojim ustvarjanjem pa je močno vplival tako na področju literature kot filozofije. Njegova najbolj znana dela so Zločin in kazen, Bratje Karamazovi, Ponižani in razžaljeni, Zapiski iz mrtvega doma, Idiot, Igralec, Besi.

Umrl je 28. januarja 1881 za posledicami krvavitve v pljučih v Peterburgu, v starosti 60 let; pri premikanju omare mu je počila pljučna arterija in umrl je zaradi krvavitve.

Ena njegovih misli: »Človek je nesrečen, ker ne ve, da je srečen.«