V torek, 17. marca smo se učenci od 6. do 9. razreda zbrali na šolskem igrišču za košarko, ker smo v okviru kulturnega dne imeli na programu obisk Ljubljane, za konec pa še koncert Simfoničnega orkestra.

Zbor je bil šele ob 8.40, kar je bilo lepo, da smo bili lahko malce dlje doma. Ko smo se zbrali in so nas prešteli, smo šli do kulturnega doma in na avtobuse. Učenci 9. razreda smo dobili dvonadstropni avtobus in smo sedeli visoko nad vsemi ostalimi avtomobili.

Približno pet minut po našem »izkrcanju« v Ljubljani so prišli še učenci in njihovi spremljevalci iz šole Matije Čopa, tako da smo imeli priložnost videti učitelja Čarmana, ki je šel z njimi. Najprej smo šli na Ljubljanski grad, kje smo imeli nalogo, da zapišemo imena stavb v Ljubljani, ki jih lahko vidimo iz grajskega obzidja. Ker je deževalo, smo imeli malico kar na gradu, pod obzidjem. Po malici smo se sprehodili do glavne stavbe univerze v Ljubljani, zraven pa tudi do Slovenske filharmonije, kjer smo seveda spet morali reševati naloge. In potem ponovno, ko smo se premaknili do Akademije za Glasbo, od tam pa do Glasbene matice.

Ker se je približevala že ura koncerta, smo se odpravili do Cankarjevega doma v Ljubljani. In ne boste verjeli, tudi tam smo reševali naloge. Ker pa čas vedno teče naprej, smo se zbasali v Gallusovo dvorano, največjo, kar jih premore Cankarjev dom. In v tej dvorani, so se ljudje takoj nepravilno posedli, (dobili smo namreč vstopnice z napisano številko sedeža) jedli in pili, in ko je prišel na oder povezovalec, nenehno ploskali. Ubogi človek še enega stavka ni povedal, pa so že ploskali. Končno so se umirili in predstava se je lahko začela. Sama predstava je bila dobra, igral nam je filharmonični orkester in povabili so celo dva dodatna gosta, enega na citrah in eno na harmoniki. Pel pa je (ko je bilo to potrebno) otroški pevski zbor. Po predstavi smo šli domov z istim dvonadstropnim avtobusom. Domov smo prišli okoli 15.10.

Matej Jerše