Spoštovani starši in obiskovalci naše spletne strani,

z veseljem vam sporočam, da smo našo spletno stran nadgradili z izredno zanimivo vsebino. S ponosom vam predstavljamo življenje in razvoj štorkelj na dimniku naše šole, ki jih snemamo s kamero, nameščeno v neposredni bližini gnezda. Snemanje izvajamo v času, ko pri nas gnezdijo štorklje (približno od aprila do sredine avgusta).

Za ta korak smo se odločili, ker so štorklje naše spremljevalke že vse od leta 2016. Da pa bo vse skupaj še bolj napeto in zanimivo, smo za vas pripravili tudi neposreden prenos življenja in razvoj štorkelj ter njunih mladičev. Seveda pa nismo pozabili tudi na naše učence in jim dostopnost ogleda omogočili na velikem zaslonu v jedilnici naše šole, preko katerega lahko neprestano opazujejo dogajanje v gnezdu (seveda vse v času gnezdenja štorkelj na našem dimniku).

Zato vas v letošnjem letu zopet vabimo k branju zanimivih prispevkov vse od leta 2016. Vse vedoželjce seznanjamo z informacijami o razvoju mladih štorkelj. Vse te informacije za vas pripravljata učiteljica biologije ga. Lea Štajer in učiteljica geografije ga. Petra Špiček.

Z veseljem vas vabimo, da nas spremljate od blizu in daleč,
ravnateljica Janja Sršen

Za vas pišemo zgodbe – dnevnik gnezdenja za leto 2023

21. julij 2023
Prispevek pripravila: profesorica biologije in gospodinjstva ga. Lea Štajer

Obročkanje mladih štorkljic na Gorenjskem

»Pravijo, da štorklje gnezdijo tam, kjer so doma dobri ljudje.« V sredo, 5. 7. in petek, 7. 7. 2023 smo imeli možnost spoznati te dobre ljudi na Gorenjskem. Namreč, potekalo je obročkanje mladih štorkljic po različnih lokacijah Gorenjske.

Pobudo in organizacijo je prevzel g. Dušan Dimnik, zunanji sodelavec Prirodoslovnega muzeja, ki od leta 2010 skrbi za to, da so štorklje na Gorenjskem obročkane in s tem tudi primerno vodene, spremljane. V centralni bazi Prirodoslovnega muzeja se ti podatki primerno hranijo in vodijo v namen raziskav obročkanih ptic po Sloveniji. G. Dimniku sta letos priskočila na pomoč dva nova nadobudna obročkovalca, srednješolca Mitja Dobovišek in Nejc Kelbič, ki se uvajata za tovrsto nalogo. Na povabilo pa se je z veseljem odzval tudi profesionalni kranjski gasilec Primož Jagrič iz Gasilsko reševalne postaje Kranj. Gasilci so pri obročkanju potrebni, saj imajo dvigalo in pogum, da se povzpnejo na višine štorkljinih gnezd.

Akcija je vključevala tako obročkanje mladičev kot tudi zbiranje nekaterih drugih podatkov. Obročkovalci so pri vsaki mladi štorkljici izmerili njeno maso in dolžino peruti (od prvega pregiba v peruti do drugega ali tretjega najdaljšega peresa v krilu). To, da je obročkanje ptic pomembno, pa že vemo. Namen obročanja je preučevanje biologije, ekologije, vedenja, premikov, gnezditvene uspešnosti in demografije ptičjih populacij. Torej je glavni cilj obročkanja ptic pridobivanje podatkov za namene raziskav in varstva narave. (Kaj več o obročkanju v prilogi.)

Poglejmo si, kako je potekalo obročkanje …

Priprave ekipe na obročkanje:

Obročkanje štorkljic – sreda, 5. 7. 2023:

Obročkovalci, gasilci in vsi, ki kakorkoli sodelujemo pri spremljanju gnezdenja štorkelj ter ostali navdušenci, smo se zgodaj zjutraj zbrali pred Gasilsko reševalno postajo Kranj, in nato skupaj odpeljali proti Žabnici, kjer se nahaja na novo postavljeno gnezdo na vrhu droga pred PŠ Žabnica. Pot bi morali nadaljevati v Šutno, vendar smo jo izpustili, saj gasilski avto z dvigalom ni mogel zapeljati na razmočen teren, kjer se nahaja gnezdo. Štorkljice so bile obročane kasneje. Zato smo se popeljali v Škofjo Loko, Frankovo naselje, kjer se nahaja gnezdo na dimniku visoke stanovanjske hiše, in nato nazaj proti Kranju. Ustavili smo se v Komendi, kjer se gnezdo nahaja na strehi pošte in Lahkovčah, kjer je gnezdo na strehi enodružinske hiše. Slednje gnezdo velja tudi za najstarejše gnezdo na Gorenjskem. Z obročanjem štorkljic smo končali v Vopovljah pri Spodnjem Brniku in Cerkljah na Gorenjskem, kjer imamo trenutno na novo pokrito gnezdo s kamero. S kamero pokrito gnezdo imamo tudi v Olševku, kjer pa se ravnotako ni izvedlo obročkanje, zaradi istega razloga kot v Šutni – mokri teren.
Današnjo akcijo si lahko štejemo za uspešno. Obiskali smo 6 lokacij in obročkali 14 mladičev (od tega so bili trije mladiči v Šutni kasneje obročkani). Mladiči so bili različne starosti, zato so bili različno težki in imeli različno dolge peruti. Seveda pa s tem obročkanje vseh štorkljic na Gorenjskem še ni končano, ostala gnezda pridejo na vrsto v petek.

Podrobnejši opis obročkanja mladih štorkljic na različnih lokacijah:

Žabnica:
Gnezdo v Žabnici se najaha pred PŠ Žabnica, na drogu s košaro, ki so jo sami postavili decembra 2021, upajoč, da privabijo štorkljin par in pričnejo opazovati njihovo gnezdenje, tako kot ga opazujemo na dimniku OŠ Predoslje. Prvo leto (2022), ko je gnezdo zasedel štorkljin par, ni bilo gnezdenja, v tem letu pa imajo kar tri mladiče. So mlajše, saj so se izvalile zelo pozno. Dobile so obročke z indentifikacijskimi številkami: W1753, W1654, W1755. Težke so bile od 1455 g do 2200 g, razpon kril pa imele od 130 mm do 195 mm. V gnezdu pa je bilo tudi eno prazno jajce.

Šutna pri Škofji Loki:
V Šutni je leta 2015 vaščan Matjaž Mravlja poleg svojega doma kar sam postavil drog in košaro, upajoč, da bodo štorklje pričele gnezditi. In res so. Sedaj tu gnezdijo že več let. Kot zanimivost, ki bi jo lahko izpostavili je, da je v lanskem letu prišlo do nenavadnega pripetljaja z mladiči. Namreč, vaščani so opazili, da se starša štorkelj nista vrnila v gnedzo več dni. Sestradane mladiče so morali rešiti in odpeljati v oskrbo na Veterinarsko kliniko v Ljubljano, nato pa v Azil za prostoživeče ptice v Muto. Vsi mladiči so preživeli. Letos so v gnezdu našli tri mladiče, ki so jih kasneje obročkali in dobili identifikacijske številke: W 1756, W7157 in W1758.

Škofja Loka:
Gnezdo v Škofji Loki se nahaja na dimniku visokega stanovanjkega bloka v Frankovem naselju, približno 15 let. Dostop nanj je težak in ni mogoče vedeti, koliko mladičev je v njem. S pomočjo dvižnega dvigala so obročkovalci brez problema prišli na gnezdo, kjer pa so našli le enega mladiča in dva prazna jajca. Mlada štorkljica je dobila identifikacijsko števiko: W1759. Težka je bila 1735 g, razpon kril je imela 185 mm.

Komenda:
Gnezdo v Komendi se nahaja na strehi tamkajšnje pošte, od leta 2010. Opazili smo, da se na njem nahajajo precej odrasle štorkljice, katere bo precej težje obročkati. Dvom je bil upravičen, namreč, ko so se gasilci z obročkovalcema dvignili proti gnezdu, so vse štorkljice poletele. Lahko, da so danes štorkljice prvič vzletele, al pa tudi ne. Videti je bilo, da jim letenje ne dela preglavice. Brez problema so se vrnile nazaj na gnezdo. Obročkovalca menita, da so bile na gnezdu ena odrasla štorklja in dva mladiča. To sta presodila po obarvanosti kljuna. Le ena štorklja je imela rumeni kljun, ki je značilen za odrasle osebke. Mladiča sta imela še vedno sivo obarvan kljun.

Kot zanimivost lahko izpostavimo pripetljaj, ki se je zgodil v lanskem letu. Zaradi neurja in toče so trije mladiči iz Komende zbežali in prileli na gnezdo OŠ Preodslje, kjer so jih domače štorkljice gostile nekaj noči, predno so poletele proti Afriki. Kako to vemo? Po številkah na obročkih.

Lahovče:
V Lahovčah je prvo zabeleženo gnezdo na Gorenjskem. Tu štorklje gnezdijo že od leta 1999 in velja za najstarejše gnezdo na Gorenjskem. Gnezdo se nahaja na dimniku zasebne hiše, kjer so ponosni, da imajo štorklje, saj jim prinašajo nove podmladke v vasi. Danes so na gnezdu obročkali le enega mladiča, dali so mu identifikcijsko številko: W1760. Težak je bil kar 3110 g, razpon kril pa je imel že 370 mm.

Vopolje pri Spodnjem Brniku:
V Vopoljah so štorklje skušale postaviti gnezdo na silosu že leta 2004. Ker se je gnezdo vedno znova podiral, jim je leta 2015 Zavod za varovanje narave postavil drog in kovinsko košaro nedaleč proč od tega. Od takrat dalje gnezdijo tam. Opazili so, da nekaj let tam štorkelj ni bilo, letos pa je gnezdo zasedel novi par. Kaj se je zgodilo s starim parom, se ne ve. Obročkovalca sta na gnezdu našla dva mladiča. Nadela sta jima obročke z identifikacijskima številkama: W1761 in W1762. Težka sta bila 2670g in 3530 g,razpon kril pa imela 415 mm in 451 mm.

Cerklje na Gorenjskem:
Nedaleč stran od Brnika, v Cerkljah na Gorenjskem se nahaja gnezdo na dimniku strehe župnišča. Gnezdo obstaja že več kot 10 let. Po pričevanju naj bi bila skoraj vsa gnezdenja uspešna, z izjemo enega, ko se je poškodovala samica. Zlomila si je krilo. Odpeljali so jo v oskrbo na Veterinarsko kliniko v Ljubljano, nato pa s kupaj z mladiči v Azil za prostoživeče ptice v Muto, kjer so poskrbeli za vse. Na srečo so vsi preživeli, tudi samica si je opomogla. Takrat so bili obročkani tako mladiči kot samica. Samica se v gnezdo v Cerklje ni več vrnila, sedaj gnezdi druga, ki ima ravnotako obroček, katerega pa je težko prebrati, saj je obroček starejši. Od letošnjega leta je možno spremljati gnezdenje v živo, saj smo na tej lokaciji postavili kamero. Letos so v gnezdu štirje mladiči, ki so se izlegli v razmiku dveh do sedem dni. Med njimi je velika razlika v starosti in velikosti. Obročkovalci so jim dali identifikacijske številke: W1763, W 1764, W1765 in W1766. Težki so bili od 2145 g (najmlajši) do 3100 g (najstarejši). Njihov razpon kril, pa je bil od 241 mm do 365 mm.

Obročkanje štorkljic – petek, 7. 7. 2023:

Tudi v petek, smo se v enaki postavi zbrali pred Gasilsko reševalno postajo Kranj. Najprej smo se odpravili v Predoslje, kjer trenutno gnezdijo naše štorklje – štorklje, ki so vsa leta gnezdila na dimniku OŠ Predoslje. Nato smo pot nadaljevali na Mlako pri Kranju, v Tenetiše in Preddvor. Za vsa gnezda je značilno, da jim je Zavod za varovanje narave postavil kovinsko košaro na vrhu droga, saj je bilo gnezdenje na zasebnih stanovanjskih hišah nemogoče, ali pa se je gnezdo na originalni lokaciji rušilo. Odšli smo tudi v Olševek, kjer pa so obročkovalci presodili, da so mladiči prestari, da bi jih lahko obročkali. Ob prihodu na gnezdo bi lahko odleteli, tako kot so štorklje v Komendi. Obročkanje štorkljic se je končalo na Bledu, kjer se nahaja gnezdo na vrhu visoko rastoče jelke.

Med čakanjem na blejske gasilce, smo opazili črno štorkljo, ki nas je v tistem trenutku preletela. Po pričevanju domačina, se zelo rada ustavi v ribogojnici, kjer dobi ribe. Kje gnezdi, se ne ve. Po vsej verjetnosti nekje v gozdu, saj je za njih značilno, da so precej bolj plašne in, za razliko od belih štorkelj, nerade gredo v bližino ljudi. Tudi za njih je do sedaj veljalo, da gnezdijo le v Prekmurju. Kako zanimivo! Najprej bele štorklje na Gorenjskem, sedaj bomo imeli še črne. Ejga, gorenjci smo prav ponosni!

Tudi današnjo akcijo si lahko štejemo za uspešno. Obiskali smo 6 lokacij in obročkali 9 mladičev. Žal v nekaterih gnezdih ni bilo mladičev, čeprav smo jih tam pričakovali. Morebiti so že odleteli. V nekaterih gnezdih, pa mladičev ni bilo mogoče obročkati, saj so bili že prestari in jih nebi bilo mogoče ujeti.

Podrobnejši opis obročkanja mladih štorkljic na različnih lokacijah, v petek, 7. 7. 2023:
Predoslje:
V Predosljah štorklje gnezdijo v na novo nastalem gnezdu, le nekaj metrov zračne linije stran od gnezda na OŠ Predoslje. Tu je lansko leto neuspešno pletel gnezdo mlad štorkljin par. Letos, ko so z Zavoda za varovanje narave postavili kovinksko košaro, pa so izkušene štorklje iz gnezda na dimniku OŠ Predoslje zasedle to gnezdo in odgnale mladi par štorkelj. Zakaj so to storile? Najverjetnene zaradi slabe izkušnje v lanskem letu, ko so poginili vsi mladiči. Po vsej verjetnosti so oceneile, da je to gnezdo primerneše, starega pa ne dajo. Še vedno ga branijo in uspešno odganjanjo vse, ki bi želeli tam gnezditi. Želja je, da se tudi tu postavi kamera, da bomo lahko nadaljevali z ogledom gnezdenja naših štorkljic. Do prihoda gasilcev nismo vedeli, koliko mladičev je v tem gnezdu, sedaj vemo, da sta štorklji uspešno vzredili dve madi štorkljici, ki sta dobili identifikacijski številki W1767 in W1768. Težki sta bili 3525 g in 3760 g, njun razpon kril, pa je bil 381 mm in 414 mm. Navdušeni smo, da jima je letos uspelo postaviti gnezdo v tako rekordnem času in vzrediti dve zdravi štorkljici.

Mlaka pri Kranju:
Na Mlaki so se štorklje trudile postaviti gnezdo na vrhu jelše. Pri tem niso bile najbolj uspešne, zato jim je tudi tu Zavod za varovanje postavil postavil drog s košaro in od takrat uspešno gnezdijo v njej. Letos sta bila v gnezdu dva mladiča, ki sta bila uspešno tudi obročkana. Dobila sta identifikacijski številki W1769 in W1770, težka pa sta bila 2985 g in 3035 g. Njun razpon kril bil 396 mm in 320 mm.

Tenetiše:
V Tenetišah so štorklje postavile gnezdo na eni izmed tamkajšnjih hiš pred več kot 10 leti. Ker lastnik ni bil nad tem navdušen, je tudi tu Zavod za varovanje narave postavili drog in košaro nedaleč proč od hiše. Štorklje so novo gnezdo sprejele in od takrat naprej uspešno gnezdijo na tej lokaciji. Danes v gnezdu nismo našli mladičev, čeprav je deklica, ki tam živi, trdila, da je videla mladiče. Le kaj se je zgodilo z njimi? So morebiti popadali dol in jih je oplenil kak plenilec?

Preddvor:
Na dimniku graščine v Preddvoru so leta 2018 štorklje prvič pričele postavljati gnezdo, le leto kasneje, pa so imele prva dva mladiča. Na željo lastnice, je v letošnjem letu Zavod za varovanje narave postavil drog s košaro, nedaleč stan od graščine. Letos prvič gnezdijo v njej. V gnezdu so našli dva mladiča. Dobila sta identifikacijski številki W1771 in W1772. Težka sta bila 2930 g in 3530 g, njun razpon kril, pa je bil 369 mm in 389 mm.

Olševek:
V Olševku pri Kranju je gnezdo, ki ga je postavil vaščan Viljem Planinc (Vili) sam. Pravzaprav je postavil drog in košaro ter čakal, da jo štorklje opazijo in pričnejo plesti gnezdo. Na presenečenje vseh vaščanov, se je to res zgodilo. Na tem mestu uspešno gnezdijo že več kot 10 let in prav vsi vaščini »skrbijo« zanje. Tudi to gnezdo smo pokrili s kamero in tudi to gnezdenje je moč spremljati v živo. V tem gnezdu so letos štirje, precej odrasli mladiči, saj so se izlegli že zelo zgodaj. Obročkovalca jih nista mogla obročkati, zaradi velike možnosti odleta iz gnezda.

Bled:
Na Bledu, na vrhu visoko rastoče jelke, poleg zasebne hiše, so štorklje pričele postavljati gnezdo leta 2022 in v istem letu izlegla štiri jajca. Izvalile so se tri štorkljice. Žal sta dva mladiča padla iz gnezda. Prvi, imenovan Viki, je kmalu po padcu poginil, drugega pa so uspeli oskrbeti v Azilu za prostoživeče ptice v Muti. Izpustili so ga v okolici Ptuja. Tretiji mladič je dozorel na gnezdu, imenovali so ga Vili. Bil je povsem zdrav, ko je odletel iz gnezda. V letošnjem letu so na gnezdu našli tri zdrave mladiče. Na veliko veselje so uspešno prestali neurje in točo, ki je pred kratkim klestila po teh krajih. Dobili so identifikacijske številke: W1773, W1774 in W1775. Težki so bili od 2510 g (najmlajši) do 3140 g (najstarejši), njihov razpon kril, pa je bil od 269 mm do 361 mm. Lastnica parcele, kjer te štorklje gnezdijo, je poimenovala štorkljin par – Paco (svoboda po špansko) in Dora, letošnje mladiče pa Feri, Pero in Bine. Kako srčkano, kaj ne?
Med čakanjem na blejske gasilce, smo opazili črno štorkljo, ki nas je preletela. Po pričevanju domačina se zelo rada ustavi v ribogojnici, kjer dobi ribe. Kje gnezdi, se ne ve. Po vsej verjetnosti nekje v gozdu, saj je za njih značilno, da so precej bolj plašne in, za razliko od belih štorkelj, nerade gredo v bližino ljudi. Tudi za njih je do sedaj veljalo, da gnezdijo le v Prekmurju. Kako zanimivo?

Od 13 gnezd na Gorenjskem, ki smo jih obiskali v teh dveh dnevih, je bilo uspešno obročkanih 23 mladih štorkljic. Žal na 2 lokacijah (Komenda in Olševek) ni bilo možno obročkati 5 mladih štorkljic, saj so bile že prestare in so/bi iz gnezda poletele, ko so/bi se obročkovalci približali gnezdu. Vsem letošnjim mladim štorkljicam želimo, da bodo poletele in preživele na svoji selitveni poti ter se vrnile nazaj v naše kraje, kjer so zaželene in dobrodošle!

Sedaj pa zahvale, ki gredo vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspešnem obročkanju in skrbi za štorklje na Gorenjskem. Zahvala gre:
• profesionalnemu gasilcu Primožu Jagriču, iz Gasilsko reševalne postaje Kranj in dvema gasilcema iz PGD Bled, za požrtvovalno pomoč obročkovalcem;
• dvema nadobudnima mladima obročkovalcema, Matiji Dobovišku in Nejcu Kelbiču, za odlično opravljeno delo obročkanja mladih štorkljic in vir velikega števila zanimivih informacij o štorkljah;
• Tini Primožič za informacije o posameznih lokacijah gnezd;
• vsem, ki dovolijo, da lahko štorklje gnezdijo na njihovih zemljiščih;
• g. Urošu Petauerju zato, da lahko spremljamo gnezdenje štorkelj v živo;
• učiteljicam, ki spremljajo in izobražujejo učence o življenju štorkelj na OŠ Predoslje in PŠ Žabnica.
• Največja zahvala pa gre g. Dušanu Dimniku, brez katerega nebi bilo letošnjega obročkanja.

Ni nam skrbeti, da bomo ostali brez srčnih ljudi, ki jim ni mar za štorklje in naravo.
Pa lep štorkljin pozdrav! »KLOPOTANJE«

Pomen obročkanja ptic

Obročkanje ptic je raziskovalna metoda ornitologov, s katero obročkovalci označijo posamezno ptico s podatkoma, kot sta: država (SLL- oznaka za Slovenijo) in evidenčno številko, ki označuje le določeno ptico (npr. W009).

Namen obročkanja je preučevanje biologije, ekologije, vedenja, premikov, gnezditvene uspešnosti in demografije ptičjih populacij. Glavni cilj obročkanja ptic je pridobivanje podatkov za namene raziskav in varstva narave. (povzeto po Obročkanje ptic v raziskovalne namene in za varstvo narave, EURING, 2007/2011).

Sledenje potovanjem obročkanih ptic omogoča, da se opredeli njihove selitvene poti in počivališča na selitvi, s čimer se zagotavlja ključne informacije za načrtovanje mreže zavarovanih območij za ptice selivke. Iz drugih podatkov, ki jih pridobijo znanstveniki z najdbami obročkanih ptic (kontrolne najdbe in najdbe mrtvih ptic), lahko ugotovijo različne populacijske dejavnike, npr. ocene preživetja, razmnoževalni uspeh v celotnem življenju. Ti so bistvenega pomena pri iskanju vzrokov za spremembe v velikosti populacij ptic. (povzeto po Obročkanje ptic v raziskovalne namene in za varstvo narave, EURING, 2007/2011).

Večino podatkov o obročkanih pticah pri nas zberejo dobro usposobljeni »profesionalni ljubitelji«, katerih motivacija ni denar, ampak preprosto privilegij za delo s pticami za namene njihovega ohranjanja in varstva. (povzeto po Obročkanje ptic v raziskovalne namene in za varstvo narave, EURING, 2007/2011) Prostovoljni obročkovalci v Sloveniji delujejo pod okriljem Prirodoslovnega muzeja in Strokovnega centra obročkanja ptičev (SCOP). Na Kongresu obročkovalcev ptic Slovenije si vsako leto izmenjajo ideje in izkušnje. Pravijo, da je sodelovanje ključno za delovanje centra.

Prve zametke obročkanja v Sloveniji so opazili že leta 1909. Organizirano obročkanje ptic pa poteka od leta 1927, pod okriljem Onitološkega observatorija, ki je bil ustanovljen leta 1926. Od ustanovitve observatorija je število obročkanih ptic in najdb ves čas naraščalo. Povečevalo se je predvsem na račun razvoja metodologije lova, ki se od leta 1972 izvaja izključno z najlonskimi mrežami in povečanja števila prostovoljnih obročkarjev. (DOPPS)

V Evropi se obročka skoraj 4 milijone ptic, ki se selijo prek političnih meja, zato je za usklajevanje sistema individualno označenih obročkov in za zbiranje podatkov o najdbah pticah potrebna učinkovita organizacija. Pri tem je upravljanje z znanstvenimi podatki o obročkanih pticah v Evropi nepogrešljiva mreža koordiniranih obročkovalskih postaj in državnih obročkovalskih centrov. Zato EURING (Evropska zveza za obročkanje ptic) zagotavlja učinkovito sodelovanje med državnimi obročkovalskimi centri. (povzeto po Obročkanje ptic v raziskovalne namene in za varstvo narave, EURING, 2007/2011).

7. junij 2023
Prispevek pripravila: profesorica biologije in gospodinjstva ga. Lea Štajer

Namesto naših štorkelj …

Ker je pogled na prazno štorkljino gnezdo žalosten in ker je na Gorenjskem še veliko gnezd, ki bi jih bilo vredno spremljati, smo se odločili, da bomo projekt spremljanja gnezdenja štorkelj razširili še na druga gnezda po Gorenjskem. Trenutno smo s kamero in snemalnikom pokrili dva dodatna gnezda, to sta že več kot 10 let staro gnezdo na župnišču v Cerkljah na Gorenjskem in enako toliko staro gnezdo v Olševku pri Kranju. V Žabnici pri Kranju, na PŠ, pa imajo svojo kamero, kjer ravno tako spremljajo štorklje.

Za gnezdo na župnišču v Cerkljah na Gorenjskem ste verjetno že slišali pred leti, ko so poročali o zlomu peruti štorkljine samice, ki so jo oskrbeli in obročkali, za
mladiče pa poskrbeli v zavetišču do njihove zmožnosti letenja. Sedaj verjetno gnezdi drugi par, saj ima samica, ki je trenutno v gnezdu starejši obroček, iz katerega ni možno razbrati oznake. Morebiti je samček isti, saj vemo, da so samci zvesti gnezdu in ne toliko samici. Toda tega ne vemo zagotovo, saj ni obročkan. Letos so se je iz petih jajc izvalile štiri štorkljice. Prva se je izvalila 25. 5., druga dober dan kasneje, tretja dobra dva dni za drugo, četrta pa je kar sedem dni po prvi. Najmljaša je precej manjša in držimo pesti, da bo, glede na trenutno zelo slabo vreme (stalni dež), imela enake možnosti preživetja, kot vse ostale štorkljice.

Gnezdo v Olševku je postavil vaščan sam, pred več kot 10 leti. Na vrh lesenega droga je postavil kovinsko košaro in upal, da ga bodo mimoleteče štorklje opazile in
pričele gnezditi. In res so ga. V njem uspešno gnezdijo že več kot 10 let, saj imajo v okolici gnezda veliko hrane in mir. Vaščani sprva niso verjeli, da bodo štorklje res prišle, sedaj pa so ponosni in vsi skupaj skrbijo zanje. Trenutno imajo tri mladiče (četrtega, najmanjšega so našli na tleh, pod gnezdom), ki so precej večji, saj so se izvalili že v začetku meseca maja. Kdaj točno se ne ve, ker se jih takrat še ni spremljalo s kamero. Štorklji jih ne grejeta več, saj so preveliki in operjeni s puhom.
Koliko jim ta koristi, ne vemo, saj so bili zadnje dni precej namočeni.

Snemanje štorkelj omogoča, da približamo štorklje vsem nam, predvsem pa otrokom, ki jih vzgajamo za to, da jim bo mar. Mar za naravo in življenje na splošno,
mar za ohranitev življenja za naše zanamce. Tako kot je nekoč rekla priznana antropologinja, ki je proučevala šimpanze v naravnem okolju, Jane Godall: »Le če
bomo razumeli, nam bo zares mar in bomo kaj ukrepali.« Želimo, da učenci s pomočjo kamere spoznajo štorklje, morebiti v prihodnjosti še katere druge ptice,
druge živali, se o njih kaj novega naučijo, predvsem pa jih vzljubijo, zato, da bodo cenili njihov pomen v našem okolju in da jim bo mar.

Uživajte v spremljanju gnezdenja štorkelj na Gorenjskem!

Povezave do spremljanja štorkelj v živo na lokacijah:
Cerklje na Gorenjskem OGLED V ŽIVO >>
Olševek pri Kranju OGLED V ŽIVO >>
Žabnica pri Kranju OGLED V ŽIVO >>

Na naši YouTube strani sta sliki v živo iz Cerkelj na Gorenjskem in Olševka pri Kranju.

22. maj 2023
Prispevek pripravila: profesorica biologije in gospodinjstva ga. Lea Štajer

Prispevek o naših štorkljah v okviru Natura 2000

Kaj v Sloveniji delamo dobrega za naravo, se sprašujemo ob 10. evropskem dnevu Nature 2000. Eden izmed svetlih primerov je Osnovna šola Predoslje …

To so uvodne besede prispevka, ki so ga včeraj objavili na spletni strani Čas za zemljo. Vabimo vas, da si prispevek v celoti preberete TUKAJ>>

15. maj 2023
Prispevek pripravila: profesorica biologije in gospodinjstva ga. Lea Štajer

Prazno gnezdo

Naše štorklje so se odločile, da bodo letos gnezdile na sosednjem gnezdu, še vedno pa skrbno branita staro. Vsakič ko opazita nek štorkljin par, ki bi si želel zasesti staro gnezdo, priletita in ga branita. Jezno klopotata in se šopirita in kaj hitro odletita nazaj na novo gnezdo, kjer samica že skrbno vali jajca. Kako to vemo? Opazili smo ju pri parjenju in konstantnem »sedenju« na gnezdu. Ker ni mogoče pogledati v gnezdo, žal ne moremo določiti, koliko je jajc in kdaj so se izlegla.
Očitno sta to zelo izkušeni štorklji, saj sta v rekordnem času pripravili novo gnezdo do točke, da je dovolj primerno za gnezdenje.

Kaj je botrovalo k odločitvi zamenjave gnezda? Mogoče boljša pretočnost, ki jo omogoča kovinska košara ali večja varnost. Očitno je, da se pod starim gnezdom nekaj nahaja – morebiti gnezdo vrabcev (slišno neprestano čivkanje) ali prisotnost podlasice (videna na nočnem posnetku, kako brska po gnezdu). Namreč vsakič, ko štorklje priletijo na gnezdo, se pričnejo čudno obnašati. Jezno poskakujejo, kopljejo in razdraženo poslušajo zvoke, ki prihajajo izpod palete, ki je podlaga gnezda. Karkoli je, se bo videlo v prihodnje. Četudi se naše štorklje niso odločile za staro gnezdo, kjer bi jih lahko spremljali in občudovali, jim želimo uspešno gnezdenje v novem gnezdu in preživetje vseh izvaljenih mladičev.

SREČNO!

16. april 2023
Prispevek pripravila: profesorica biologije in gospodinjstva ga. Lea Štajer

Le kaj počnejo naše štorklje?

Po prenovi gnezda je bilo nekaj obiskov okoliških štorkelj. Po vsej verjetnosti so preverjale, ali je gnezdo na voljo za gnezdenje. Kaj hitro so ugotovile, da je gnezdo že zasedeno, namreč naš samček je priletel 4. 4. 2023 in jih pregnal. Samica je, tako kot vedno, priletela teden dni kasneje. Njen prihod smo zabeležili 11. 4. 2023. Od takrat naprej urejejata gnezdo. No, vsaj tako je bilo videti. Opazli smo, da sta si prisvojila gnezdo, ki si ga je v neposredni bližini lansko leto skušal zgraditi drug, mlajši par štorkelj. Neprestano se selita iz enega gnezda na drugega in prenašata slamo iz enega na drugo mesto, kot da nista prepričana, katero gnezdo bi bilo bolj primereno za gnezdenje. Ne vemo, ali naše štorklje niso bile zadovoljne z na novo ureditvijo gnezda in se ne počutita dovolj varno, zaradi lanskoletnega pogina mladičev, ali pač ne dovolita, da bi še kateri drugi par gnezdil v njuni bližini. Oba gnezda branita. Drugo gnezdo se je lansko leto neprestano rušilo, zato so priskočili na pomoč z Zavoda za varovanje narave in jim postavili kovinsko košaro, da bi bila osnova dovolj trdna za gradnjo gnezda. Očitno je našim štorkljam všeč in gradita gnezdo tudi tam. Kaj se bo zgodilo v prihodnjih dneh, kje bo samica izlegla jajca in valila, je še uganka. Počakajmo!

April 2023
Prispevek pripravila: profesorica biologije in gospodinjstva ga. Lea Štajer

Urejanje gnezda štorkelj

V petek, 31. 3. 2023 smo se s pomočjo pogumnih in marljivih gasilcev iz gasilskega društva Britof, prostovoljca za obročkanje ptic iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije g. Dušana Dimnika ter našega hišnika Toneta, lotili »prenove« gnezda štorkelj, ki gnezdijo na šolskem dimniku. Prenova je bila nujna, zaradi zastajanja vode v gnezdu in s tem povezanega tragičnega pogina mladičev v lanskem letu. Dovoljenje za poseg v gnezdo  smo dobili od Zavoda RS za varstvo narave.

Gasilci so zjutraj pogumno splezali na dimnik in v celoti odstranili humus, ki je nastal z razpadanjem organskega drobirja v gnezdu in travo, ki je zaradi hranjivega humusa uspešno rastla na njem. Približno pol tone je bilo tega materiala, katerega smo nato porabili za za krpanje lukenj na šolskem igrišču. Humus s travo in lesena paleta sta povzročila slabo odtekanje vode in s tem zastajanje vode v samem gnezdu. V izogib vsemu temu so leseno paleto naluknjali z vrtalnikom, praznino gnezda pa napolnili s sveže narezanim vejevjem in slamo. Gnezdo je sedaj prepustno in izolirano. Rezultat je odličen, kar je videti tudi iz galerije slik. Gnezdo izgleda popolnoma takšno, kot bi ga štorklje izdelale same.

FOTO: arhiv šole

Ko je bilo gnezdo končano, je na vrsto prišlo nastavljanje kamere in snemalnika. To sta prevzela naš računalnikar Boštjan in donator videosnemalnika in kamer g. Uroš Petauer. Aktivirala sta snemanje, tako da bomo ponovno, 24 ur na dan, lahko spremljali gnezdenje štorkelj.

Ob samem koncu nas je, na veliko veselje, preletela štorklja. Ne vemo, ali je to ena od štorkelj, ki je pričela urejati gnezdo v neposredni bližini, ali je bil to prelet našega samčka. Prvi postanek na gnezdu je bil zabeležen na kameri 2. 4. 2023, ob 7.30.

FOTO: WebCam

Spremljanje dogodivščin od leta 2016 do 2022

Prispevek pripravila: učiteljica biologije ga. Lea Štajer

V naši šolski okolici smo leta 2016 prvič opazili par štorkelj. Ogledovala sta si šolski dimnik in habitate v šolski okolici. Očitno sta ugotovila, da lokacija za gnezdenje ni slaba in tako pričela graditi gnezdo. No, to sta storila šele naslednjo leto, spomladi 2017. Samček se je trudil splesti trdno gnezdo, vendar mu ni uspelo najbolje. Močan veter ga je odpihnil ravno v času, ko se mu je pridružila samička. S pomočjo gasilcev smo gnezdo vrnili na šolski dimnik, a tistega leta mladičev ni bilo. Naslednje leto se je par vrnil, vendar je tudi v letu 2018 gnezdo ostalo prazno. Spomladi 2019 je bil parček bolj uspešen. Vzredila sta prva dva mladiča.

FOTO: Prečudoviti posnetki posneti z dronom našega bivšega učenca Jureta Kotar.

Leto dni kasneje, leta 2020, je bil parček uspešnejši. Vzredila sta štiri mladičke. Takrat so ornitologi iz Prirodoslovnega muzeja mlade štorklje prvič tudi obročkali.

FOTO: DOPPS

Dnevnik gnezdenja za leto 2021

Letošnjo mrzlo pomlad 2021 se je, po vsej verjetnosti, isti par štorkelj odločil vzrediti novo leglo pri nas. Tokrat smo se odločili, da jih bomo pričeli bolj resno spremljati in proučevati. Do sedaj smo štorklje lahko opazovali le z razdalje, v samo gnezdo pa nismo uspeli videti. Vse do sedaj, ko se nam je nasmehnila sreča. Podjetje GEUTEBRUCK Adria d.o.o. nam je posodilo snemalno napravo in kamero, s katero lahko pokukamo v gnezdo in pričnemo bolj natančno raziskovati razvoj štorkelj. Učenec Bor Kristan iz 7.a bo izdelal raziskovalno nalogo o vzreji mladih štorkelj, pri tem pa ga bova usmerjali učiteljici mentorici Lea Štajer in Petra Špiček. Strokovno pomoč bo učenec lahko prejel tudi pri odličnih ornitologih iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in Prirodoslovnega muzeja, s katerimi pa smo se že povezali.

Maj 2021
Prispevek pripravila: učiteljica biologije ga. Lea Štajer

Starost: en teden

V gnezdu je bilo pet jajc, dva mladička sta se izlegla v petek, 21. 5. 2021, tretji pa v soboto, 22. 5. 2021. Zelo lepo rastejo in se redijo. Začetek njihovega življenja ni bil tako spodbuden in smo se kar malce bali za njihovo preživetje, saj so jih spremljale izjemno nizke temperature in pogoste padavine. Zaradi požrtvovalnih staršev, ki so varovali mladiče pred vsemi vremenskimi nevšečnostmi, so vsi mladiči preživeli in zrasli v prav velika piščeta. Obeti za prihodnje dni so bolj spodbudne, s tem pa prihodnost malih štorkeljc bolj svetla. Iz preostalih dveh jajc se ne bo izlegel noben mladiček več. Tako pravijo iz DOPPS-a, ki se na štorklje dobro spozna.

FOTO: WebCam

Starost: dva tedna

FOTO: WebCam

12. junij 2021
Prispevek pripravila: učiteljica biologije ga. Lea Štajer

Starost: tri tedne

Minili so trije tedni od kar so se izvalile naše štorkljice. Sedaj so že prav velike in lepo rejene. Ko se postavijo pokonci, sežejo preko trebuha svojih staršev. Po perutih so jim pričela rasti črna letalna peresa, njihovo telo pa še vedno prekriva beli puh. Noge so nekoliko šibke, vendar se že skušajo postavljati pokonci. Predvsem takrat, ko prosijo za hrano, in ko želijo iztrebljat. Pri slednjem opravilu so še posebej smešni in nerodni. Pomikajo se ritensko nazaj, uprejo na peruti in tako, v curku, iztisnejo sečno kislino na rob gnezda. Podobno počnejo odrasle štorklje, le da so pri tem opravilu spretnejše. Rezultat njihovega početja je belo obarvan rob gnezda, kar je jasen pokazatelj gnezdenja štorkelj. Male štorkljice ne jačajo samo nog, ampak tudi peruti. Vsak dan pridno vadijo letalne gibe, da bodo, ko bo čas za to, lahko vzletele.

Starši jim redno nosijo hrano. Na njihovem jedilniku so predvsem deževniki, miši, žabe in še kaj bi se našlo. Vse kar dobijo, pojedo, in to zelo hitro. Če kaj ostane, starši pojedo nazaj, tako da gnezdo ostane čisto.

Temperature so se v zadnjem času precej povišale, kar predstavlja za mladiče precejšen izziv. Da se nebi pregreli, odpirajo sive kljunčke in tako oddajajo presežek telesne toplote. Pri hlajenju, pa jim pomagajo tudi starši, tako da jih polivajo z vodo, ki pa jo tudi pijejo.

Po vedenju so mladiči že prave štorklje. Z enako mero navdušenja, kot to počnejo odrasli, pozdravljajo svoje starše s klopotanjem kljuna in upogibanjem vratu nazaj.

FOTO: WebCam

21. junij 2021
Prispevek pripravila: učiteljica biologije ga. Lea Štajer

Starost: štiri tedne

NAŠE ŠTORKLJICE PRAZNUJEJO
Naše mlade štorkljice praznujejo. Stare so natanko en mesec oz. dobre štiri tedne. V enem tednu so precej pridobile na svoji teži. Kar ni nič čudnega, saj neprestano jedo – pa ne malo, ogromno. Včasih jedo v razmiku pol ure, tudi po štiri miši na enkrat. Pri hranjenju niso izbirčne, teknejo jim ribe, žabe, deževniki, tudi mrhovina. Zaradi obilice hrane so postale večje in močnejše. Noge niso več tako slabotne. Zelo pogosto se postavljajo nanje in hodijo po gnezdu. Predvsem takrat, ko želijo iztrebljat. Čeprav se postavljajo na noge, še vedno raje stojijo na kračnicah (pri človeku so to nartnice), saj tako varčujejo z energijo. Močnejše so tudi peruti, in vse bolj črne. Namreč letalna peresa jim hitro rastejo.

Te dni, zaradi zelo visokih temperatur, mlade štorkljice potrebijejo veliko vode, ki jo morajo starši nositi precej pogosto, da se ne pregrejejo. To je edini način, kako se lahko mladički ohladijo. Odrasle štorklje si pri tem pomagajo z blatenjem nog (iztrebljanjem po svojih nogah). Sečno kislino usmerijo k nogam. Ko ta povzi po njih, hlapi, in tako hladi noge. Na ta način si, po menju strokovnjakov, zbijejo telesno temperaturo za kar eno stopinjo. Bela strjena sečna kislina dodatno odbija sončno sevanje in prepreči nadaljnje segrevanje.

Še slab mesec in naše štorkljice bodo vzletele, se klatile po šolski okolici in samostojno iskale hrano. V gnezdo se bodo vračale le, ko bodo želele počivati oz. prenočiti. Takrat vas, učencev, ne bo več na šoli, saj boste uživali v svojih šolskih počitnicah. Pa nič skrbeti, vse se bo posnelo in objavilo v obliki kratkih filmčkov na šolskem YouTube kanalu.

FOTO: WebCam

23. junij 2021
Prispevek pripravila: učiteljica geografije ga. Petra Špiček

OBROČKANJE ŠTORKELJ

Mladiče štorkelj je obročkal Dušan Dimnik, ki se z obročkanjem ptic ljubiteljsko kot zunanji sodelavec Prirodoslovnega muzeja ukvarja že sedemnajst let. Štorklje najlaže zaznamujemo z obročki na gnezdu, ko le-te še ne letijo.

Ob prihodu g. Dimnika sta samica in samec odletela iz gnezda. Dogajanje sta opazovala z razdalje in se vrnila približno eno uro po obročkanju. Mladiči so zaradi lastne varnosti otrpnili in se naredili mrtve. Ko je eden od mladičev videl štorkljo na drevesu ob šoli, se je dvignil in gledal, kdaj bo priletela nazaj v gnezdo.
G. Dimnik je štorkljam prinesel sveže ribe, ki pa jih je ob povratku samica metala iz gnezda. Šele potem, ko so jih mladiči začeli jesti, jih je pustila, da so jih mladiči pojedli.

Naše mlade štorklje imajo na obročkih oznako SLL (kratica za Slovenijo in Ljubljano ) in tekočo številko: W0097, W0098 in W0099. Namen obročkanja ptic je proučevanje selitev ptic in načina njihovega življenja.

Obročkanje je znanstvena metoda, ki temelji na individualni označitve ptice. Obročkanje organizirajo državni centri za obročkanje ptičev, ki so odgovorni za usklajevanje dejavnosti v državi in delujejo v okviru Evropske zveze za obročkanje ptic Euring. Glede na obroček lahko za vsako štorkljo, ne glede na to, na katerem koncu sveta je najdena, dobimo podatke o njenem spolu, starosti, datumu in mestu obročkanja. Gre za enega od načinov za spremljanje populacije štorkelj v Sloveniji in po svetu.

Sledenje potovanjem obročkanih ptic nam omogoča, da opredelimo njihove selitvene poti in počivališča na selitvi. Tako so npr. mlado štorkljo, ki so poleti 2019 obročkali v Cerkljah na Gorenjskem opazili januarja 2020 na smetišču v Madridu v Španiji.

Če najdete ali opazite ptico z obročkom, to sporočite v državni center za obročkanje. V Sloveniji je to Slovenski center za obročkanje ptičev, ki deluje v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

Vir:
https://www.pms-lj.si/si/o-naravi/zivali/vretencarji/ptici/slovenski-center-za-obrockanje-pticev
https://euring.org/files/documents/brochure2007/Euring_brochure_slovenian_2017.pdf

FOTO: Miha Dimnik, Petra Špiček

25. julij 2021
Prispevek pripravila: učiteljica biologije ga. Lea Štajer

Starost: dva meseca

Naše štorkljice so dopolnile dva meseca. V enem mesecu, od kar smo se javili na zadnje, so precej zrasle. Njihova telesna višina je dosegla višino staršev, trup je sicer še vedno nekoliko suhljat, vendar imajo tipično štorkljino silhueto. Noge so se že obarvale v organžno barvo, le kljun ne v celoti – še vedno je nekoliko siv in krajši od kljuna staršev. Krila so popolnoma razvita – močna, gibčna in prekrita z letalnim perjem. Po telesu puha ni nikjer več, le še krovno perje. Skratka piščeta so postala prav lepe ptice, ki se od odraslih ne razlikujejo skoraj v ničemer. In kako moč ločiti mladiče od staršev? Ko pridejo starši v gnezdo, mladiči še vedno prosjačijo za hrano – posedejo se in oglašajo tako, kot so se, ko so bili za polovico manjši kot sedaj, so obročkani in seveda še vedno ne letijo. Pridno pa vadijo. Vsako jutro in zvečer, ko začne pihati veter, pričnejo mahati s krili in na nek način »lebdijo« nad gnezdom. Nikakor pa se ne želijo odlepiti od gnezda. Si še ne upajo, čeprav je videti, da bi z lahkoto leteli. Še vedno čakajo na svoje starše, da jim izbluvajo hrano. Starši čedalje redkeje obiskujejo gnezdo. S tem skušajo vzpodbuditi mlade štorklje, da vzletijo in pričnejo same iskati hrano. Seveda so starši vedno blizu, če bi mladiči morebiti potrebovali zaščito.

FOTO: WebCam

8. avgust 2021
Prispevek pripravila: učiteljica biologije ga. Lea Štajer

ŠTORKLJICE LETIJO!
28. julija, ob 13.25 uri se je zgodilo nekaj težko pričakovanega – med vzletanjem in »lebdenjem« nad gnezdom, je ena od štorkljic odletela stran iz gnezda. Naredila je krog okoli gnezda in se brez težav vrnila nazaj. Drugi dve štorkljici sta jo z zanimanjm opazovali, nista pa poskusili tudi sami. Drugi poskus letanja se je odvil naslednji dan, opoldan. Ista štorkljica, ki je letela prejšnji dan, je brez pomisleka odletela iz gnezda. Pristala je na enem od dreves pri šoli. Dve minuti za njo, sta vzleteli še preostali dve štorkljici. Hitro so se vrnile nazaj in navdušeno pozdravile s klopotanjem. Lahko si predstavljamo, da so bila navdušene, ker letijo. Od takrat naprej so štorkljice vsak dan letele več in več. Ravno tako so bile dalj časa odsotne. Najpogosteje so vzletale proti travniku in njivi, nahajajoč pri parku Brdo. Verjetno si lahko predstavljmo, da so se tja hodile hranit. Veseli smo zanje, kajne!

Več o vzletanju prvem letenju si lahko ogledate v kratkih filmčkih na šolskem Youtube kanalu.

FOTO: WebCam

14. avgust 2021
Prispevek pripravila: učiteljica biologije ga. Lea Štajer

NAŠE ŠTORKLJICE SO DOBILE OBISK IZ KOMENDE
9. avgusta se je godilo nekaj nepričakovanega – naše štorkljice so pripeljale na obisk še tri mlade štorkljice iz Komende. Prepoznali smo jih po oznakah na obročkih (W1307, W1308, W1309). Kar šest noči so jih gostile in bile pri tem zelo gostoljubne, kar pa ni mogoče reči za goste.

Običajo je, da se pred selitvijo v Afriko, pričnejo mlade štorkljice združevati na travnikih, ne pa tudi v gnezdih, kar se je zgodilo pri nas. Po mnenju strokovnjakov iz DOPPSa se to do sedaj še nikoli ni zgodilo. Le kaj jih je pregnalo k nam?

Dan prej je v Komendi pustošila močna toča. Očitno je pregnala mlade štorkljice iz njihovega gnezda. Naslednji dan so jih naše štorkljice pripeljale v svoje gnezdo. Lepo so jih sprejele, niso jih odganjale. Videti je bilo, da se bodo razumele. Mir je pričela kaliti komenška štorkljica z oznako W1309, ki je vsak večer skušala pregnati naše štorkljice. To ji je tudi uspelo – no vsaj eno od naših ji je vedno uspelo pregnati, tako da je vsako noč prespalo v gnezdu le pet štorkljic. Kam je odšla ena od naših, se ne ve. Verjetno je prenočila na katerem od bližnjih dreves. Nek večer je naša štorkljica imela nadlegovanja s strani štokljice W1309 dovolj in se uprla. Pregnala je vse tuje štorkljice in spustila nazaj v gnezdo le svojo. Katero, se ne ve, ker so bili obročki močno oblateni in se ni dalo prebrati oznak.

FOTO: WebCam
V gnezdu smo zagledali 6 štorkelj (3 naše in 3 štorkljice iz Komende).

FOTO: WebCam
Štorklje iz Komende so začele nadlegovati naše štorklje.

FOTO: WebCam
Našim štorkljicam je prekipelo, ena se je uprla in odgnala goste stran.

15. avgust 2021
Prispevek pripravila: učiteljica biologije ga. Lea Štajer

ŠTORKLJICE ŽE LETIJO PROTI AFRIKI – SREČNO!
Naše štorkljice so zjutraj odletele iz gnezda in se zvečer niso več vrnile. Očitno so se odločile, da gredo na dolgo pot proti Afriki. Zvečer je v gnezdo priletela le štorkljica iz Komende (W1309), ki je ravno tako odletela naslednji dan.

Ob koncu poletja se mlade štorkljice pričnejo združevati. Na travnikih se združujejo tako mlade štorklje kot stare štorklje iz različnih gnezd. Skupaj pričnejo potovati proti Afriki. Stare štorklje kažejo pot, mlade štorklje jim sledijo. Medtem ko se bodo stare štorklje naslednjo pomlad zopet vrnile nazaj na gnezditvena območja, bodo mlade štorklje ostale v Afriki do svojega četrtega leta. Ko bodo spolno dozorele, se bodo tudi one vrnile v naše kraje ter skušale pariti in vzrediti svoje mladiče.

SREČNO NA POTI V AFIKO ŽELIMO VSEM ŠTOKLJAM! NAJ BO POT VARNA IN CILJ DOSEŽEN!

Več o obisku štorkljic iz Komende in odhodu v Afriko si lahko ogledate v kratkih filmčkih na šolskem Youtube kanalu.

FOTO: WebCam
Še zadnji posnetki tik pred odhodom v Afriko.

Dnevnik gnezdenja za leto 2022

Prispevek pripravila: učiteljica biologije ga. Lea Štajer

Ste opazili, naše štorklje so nazaj?! No, ne vemo, ali so to res »naše« štorklje, saj jih je zelo težko prepoznati in ločevati, pa še obročkane niso. Glede na to, da so te velike ptice selivke zveste gnezdu (predvsem samčki) in ne ravno drug drugemu, obstaja možnost, da je na gnezdu isti samček in druga samička. Ker pa se oba obnašata zelo »domače«, sklepamo, da imamo isti par kot lansko leto.

Štorklje sedaj lahko spremljate z novimi, bolj zmogljivimi kamerami. Ena od teh je usmerjena direktno v jajca, tako da boste lahko zelo jasno videli izleganje mladičev, pa tudi hranjenje in ostale zanimive dogodke, ki se bodo zgodili v gnezdu. V pomoč pri raziskovanju gnezdenja štorkelj, nam bo vremenska postaja, s pomočjo katere bomo beležili temperaturo, vlažnost, količino padavin, hitrost in smer vetra ter ugotavljali, kako ti abiotski dejavniki vplivajo na izvalitev mladičev in njihov razvoj.

Vabljeni k spremljanju gnezdenja štorkelj v živo. Če kaj zamudite, nič hudega, saj bomo vse pomembne in zanimive dogodke prikazali v kratkih filmčkih.

Nekaj podatkov, če ste morebiti zamudili prihod štorkelj in pričetek gnezdenja:
Samček je priletel 14. aprila in pričel urejati gnezdo. Samička se mu je pridružila le en dan kasneje in po dveh dneh njenega prihoda izlegla prvo jajce, preostala štiri pa v razmiku dveh dni. Po vsej verjetnosti sta se štorklji parili že med samo selitvijo, saj se prvo jajce nebi tako hitro izleglo kot se je. Sedaj skrbno valita pet jajc oba starša (samička malce bolj, kot samček), se izmenjujeta in varujeta gnezdo. Glede na to, da valjenje poteka od 30 do 32 dni, v kratkem pričakujemo izvalitev mladičev. Bodite pozorni!

22. maj 2022
Prispevek pripravila: učiteljica biologije ga. Lea Štajer

Zvalile so se prve 3 štorkljice …

Na svetovni dan čebel, 20. maja sta se izvalili prvi dve štorkljici. Prva ob 15.17, druga samo štiri ure kasneje – ob 19.17. Takoj sta bili deležni hranjenja in skrbne nege staršev. Tretja štorkljica se je prebila ven iz jajca en dan kasneje, in sicer 21. maja, ob 21.45. Sedaj upamo, da se uspešno izvali še četrta – na jajcu so že vidne razpoke. Kaj je s petim jajcem, se ne ve, ker ni opaznih nobenih sprememb. Držimo pesti, da jih bo letos vsaj štiri.

Vsi trije mladički so videti močni in zdravi. Brez težav dvigujejo glave, se oglašajo in premikajo po gnezdu. So belo puhasti, s sivimi kljunčki. Skratka, luštni so! Starši jih redno hranijo in se pogosto izmenjujejo pri gnezdenju. Samica je večino časa na gnezdu, samec pa nosi hrano in nove veje, travo, s čimer dopolnjuje in ureja gnezdo.

Sedaj, ko imamo nočno kamero, vidimo, da štorklje bolj malo spijo. Tudi čez noč se hranijo, negujejo in celo letijo. Vabljeni k ogledu gnezdenja štorkelj tudi ponoči. Da ne boste prikrajšani za spanec, si lahko to ogledate s prevrtavanjem nazaj. Želimo vam prijetno druženje s štorkljami.

5. junij 2022
Prispevek pripravila: učiteljica biologije ga. Lea Štajer

Mladim štorkljicam ni bilo usojeno …

Kljub zelo skrbnim staršem, ki se neprestano trudijo ohranjati mladiče pri življenju, so slabe vremenske razmere, ki so trajale vsega skupaj le tri dni (od sobote, 28. 5. do ponedeljka, 30. 5.), privedle do drastičnega poslabšanja stanja mladičev. Zaradi močnega dežja, je v gnezdu pričela voda močno zastajati. Mladiči so postali premočeni in prepojeni z blatom. V kombinaciji z nizkimi temperaturami, je privedlo do tega, da je moč mladičev pričela izrazito pešati. Če je na večer, 29. 5. izgledalo, da se bodo mlade štorkljice počasi opomogle, je ponoči, zaradi iztrošenosti in podhladitve, poginila najmlajša štorkljica. Upajoč, da so druge tri bolj močne in da bodo preživele vsaj one, smo jih skrbno in pogosto spremljali.

Kmalu smo ugotovili, da je stanje v gnezdu precej bolj alarmantno kot se je zdelo na začetku. Prosili smo za pomoč Kliniko za ptice, male sesalce in plazilce iz Veterinarske fakultete v Ljubljani ter Zatočišče za živali prostoživečih vrst, ki so ocenili, da jim je potrebno nuditi pomoč. S pomočjo zelo hitro odzivnih britofških gasilcev, smo to tudi storili v ponedeljek, 30. 5. Žal smo bili prepozni za drugo štorkljico. Tudi ta je podlegla izstošenosti. Iz gnezda smo vzeli tretjo, jo okrepili z vitamini, fiziološko raztopino, glukozo in še čem, ter odpeljali v veterinarsko oskrbo. Četrto, najmočnejšo, pa pustili v gnezdu, upajoč, da bo to najbolje zanjo. Gnezdo obložili s suho travo, tako da ni bilo več blatno in čakali na povratek staršev. Po njihovem povratku in obilnem obroku, je bilo videti, da je še upanje zanjo.

Tretjo štorkljico so na veterinarski kliniki skrbno očistili in nekoliko spravili k sebi. Toliko, da smo jo poskusili naslednji dan, torej, torek 31. 5., vrniti nazaj v gnezdo. Spet so nam priskočili na pomoč britofški gasilci. Tretjo štorkljico so dostavili v gnezdo, četrto pa dol, v pregled k veterinarki, kjer je bilo ugotovljeno, da tudi ta ni v najboljšem stanju. Tudi ona je bila umita in okrepljena s fiziološko raztopino, vitamini in glukozo ter vrnjena nazaj v gnezdo. Naredili smo vse, da bi rešili vsaj dva mladiča. Ni nam uspelo. Tekom dneva sta pešali obe štorkljici, potrebna je bila še zadnja intervencija. Ob prihodu gasilcev je tretja štorkljica že poginila, četrta pa je bila v izrazito slabem stanju. Odpeljali so jo na veterinarsko kliniko. Poginila je v popoldanskem času istega dne.

Starša sta se vrnila v gnezdo in čakala na prihod mladičev, ki pa ga nista dočakala. Prenočila sta na gnezdu, nato pa zjutraj odletela. Sedaj se pogosto vračata k gnezdu in ga urejata. Kaj to pomeni, ne vemo. Se bosta ponovno parila ali pač ohranjata gnezdo za naslednje leto?

V soboto, 4. 6. je bilo s strani Klinike za ptice, male sesalce in plazilce iz Veterinarske fakultete sporočeno, da so vsi trije mladički poginili zaradi blata / zemlje, ki jim je zaprl prebavno pot. Kaj to pomeni? So jedli blato v gnezdu? Verjetno ne. Zemljo so dobili ležanjem v blatu, še bolj verjetneje, pa z deževniki, s katerimi so se hranili. Spomnim se, da smo bili s strani DOPPSa seznanjeni s krutim dejstvom: če je predolgo deževno vreme in starši nosijo mladičem samo deževnike in ničesar dugega, lahko pride do blokade v prebavilih. Namreč zemlja v deževnikih zapre prebavno cev in mladiči ne morejo prebavljati hrane, posledično poginejo. Tudi, če bi mladičem pomagali prej in bi vedeli vzrok težav, jih po vsej verjetnosti nebi mogli rešiti.

Vsem, ki spremljamo te prečudovite ptice, je bilo ob poginu vseh mladičev, zelo hudo. Lahko bi rekli, da so ti dogodki del življenja, pa temu ni čisto tako. Podnebne spremembe igrajo tu veliko vlogo. Segretje ozračja na poletne temperature že v maju, nato pa močne nevihte, ohladitev ni nekaj, kar bi bilo normalno za ta letni čas. Vsi ti dejavniki so vsekakor prispevali k tako tragičnem koncu mladih štorkljic.

Upamo na bolj spodbudno gnezdenje v naslednjem letu! Srečno stašema štorkljic!

Vabimo vas k ogledu kratkih filmčkov o gnezdenju mladih štorkelj na našem YouTube kanalu

• Izvalitev štorkljinih mladičev,
• Pozdravljenje štorkelj,
• Hranjenje mladih štorkelj,
• Iztrebljanje mladih štorkelj …

Nekaj splošnih podatkov o štorkljah

Štorklje so velike ptice selilke, ki gnezdijo pri nas. Spadajo v red Ciconiformes (štorklje) in družino Ciconiidae (štorklje). Nekoč so jih uvrščali v red pelikanovce, pa so hitro opazili, da so si v marsičem drugačne od njih in jih uvrstili v svoj red in družino. Poznamo belo štorkljo – Ciconia ciconia in črno štorkljo – Ciconia nigra, ki je nekoliko manj pogosta.

Vsebina povzeta po spletnih virih:
www.ciconia.si
https://sl.wikipedia.org/wiki/Bela_%C5%A1torklja