28. marca sem bila kot predsednica 4.b. razreda  prisotna na  28. Medobčinskem otroškem parlamentu na temo » Šolstvo in šolski sistem«, ki se je odvijal v prostorih Mestne občine Kranj.

Po uvodnem plenarnem zasedanju je delo potekalo v treh delovnih skupinah.  Jaz sem se udeležila delavnice na temo varnost v šoli.  Delavnica je potekala pod mentorstvom Ingrid Klemenčič. Cilj delavnice je bila razprava na naslednja izhodišča: Kakšni je varno  šolsko okolje? Kakšne so najpogostejše oblike nasilja v šolskem prostoru? Kaj nam pomeni varno okolje? Kakšna je odgovornost v šoli za dobro šolsko klimo? …

Povzetek bistvenih dejstev iz razprave, ki so koristni za vsakega učenca, da prepozna oblike nasilja,  kaj to sploh je in da nanje zna odreagirati:

Varnost je ena izmed osnovnih človekovih potreb in pogoj za naš čustven in socialni razvoj. Vsi si želimo, da bi bile šole varen kraj, tako za nas otroke, kot za učitelje.

Vzroki za nasilje

Osnovna pogoja za nasilje sta, da je bila oseba v preteklosti prizadeta in da ji ni bilo dovoljeno, da izrazi čustva, ki so nastala kot posledica prizadetosti.

 Vrstniško nasilje

Vrstniško nasilje je: namerna, ponavljajoča se uporaba, fizičnega, psihičnega, ali ekonomskega nasilja povzročitelja nad drugim otrokom ali mladim podobne ali enake starosti.

Namen vrstniškega nasilja je prestrašiti, prizadeti žrtev in si tako povečati  občutek moči. Nasilje lahko izvaja posameznik ali pa skupina.

Različne oblike vrstniškega nasilja

Ločimo več oblik vrstniškega nasilja:

Telesno nasilje (odrivanje, brcanje, boksanje, klofutanje, lasanje, pljuvanje, zapiranje v omare, omejevanje gibanja ipd.)

Verbalno nasilje (žaljivke, žaljivi vzdevki, razširjanje lažnih govoric, pisanje žaljivih stvari po zidovih ali straniščih ipd.)

Psihično nasilje (izločanje, osamitev, grožnje, žaljive kretnje, ustrahovanje, trpinčenje ipd.)

Izsiljevanje ali ekonomsko nasilje ( zahteva po denarju ali drugih materialnih dobrinah; povzročitelj zahteva da mu žrtev piše domače naloge, pomaga goljufati pri preizkusih znanja, da ne pove o vandalizmu, ki mu je bil priča ipd.).

Žrtve vrstniškega nasilja

Žrtve so v večino, občutljive, inteligentne in nežne in pogosto prihajajo iz družin, ki konflikte rešujejo konstruktivno, brez pretepanja in vpitja, kar pomeni, da nasilja niso vajeni in ne vedo kako naj nanj reagirajo.

Sprašujejo se kaj so naredili narobe in za storjeno krivijo sebe. Tipične žrtve kažejo več tesnobnosti in negotovosti. So bolj previdne, občutljive, sramežljive,

Povzročitelj vrstniškega nasilja

Najbolj opazna lastnost nasilneža je agresivnost. Pogosto so nasilneži nasilni do vrstnikov, kot tudi do odraslih. Zanje je značilna močna potreba po obvladovanju drugih. Ne morejo se vživeti v drugega in nimajo občutkov krivde. O sebi imajo dobro mnenje in samopodobo. Fantje nasilneži so večinoma telesno močnejši od drugih fantov, še posebej žrtev, tako da za vrsto nasilja večinoma izberejo pretep. Deklice izberejo manj opazne oblike nadlegovanja npr. obrekovanje, manipuliranje, izolacijo. Nasilneži imajo izrazite potrebe po nadvladi in podrejanju drugih, radi se uveljavljajo z močjo in grožnjami.

Opazovalci

Poleg žrtev vrstniško nasilje prizadene še eno veliko skupino- opazovalke in opazovalce, saj so med ustrahovanjem pogosto prisotne tudi priče. Praviloma ne reagirajo na nasilje, saj ne vedo kako. So pa to tudi opazovalci, ki se drugim žrtvam smejijo in dajo spodbudo nasilnežu.

Vrstniško nasilje in šola

Šola je ustanova, v kateri otrok prebije največ časa, zato ima tudi največ možnosti opaziti in preprečiti kakršnokoli obliko nasilja. Imeti mora izoblikovan sistem preprečevanje in seveda tudi pripravljene ukrepe, če do nasilja pride. Varovalni faktorji šole so: pozitivne šolske izkušnje, dober učitelj, učna uspešnost, uspešnost v interesnih dejavnostih, sprejetost v skupini vrstnikov.

Sklepi razprave – predvideni ukrepi:

Ozaveščanje učenk in učencev, zaposlenih na šoli ter staršev. Predlaga se različna predavanja za starše, zaposlene, izobešanje plakatov z informativno vsebino in nevladnih organizacij, ki nudijo pomoč, letaki namenjeni učencem in učenkam, razne likovne razstave izdelkov na to temo, vključevanje teme k razrednim uram ipd.

Predlaga se izdelava internega pravilnika za obravnavo vrstniškega nasilja, kjer morajo sodelovati tako starši kot učenci in zaposleni na šoli. Pravila morajo biti jasna,  razumljiva, definicija nasilja konkretna in vnaprej določene sankcije. Truditi se vzpostaviti klimo nične tolerance nasilja na šolah. Najpomembnejše je, da odrasli prevzamejo odgovornost za ustavitev vseh vrst nasilja.

Po udeležbi na 28. Medobčinskem otroškem parlamentu  sem ugotovila, da se nasilje  pojavlja povsod, tudi na naši šoli in velikokrat se tega sploh ne zavedamo. To so lahko že samo grožnje, izsiljevanje in opravljanje. Največja težava pri nasilju je ta, da ga ne opazimo ali ga ne želimo opaziti. Menim, da bi bilo dobro da bi se več pogovarjali o nasilju, o problemih nasilja in kako preprečiti nasilje. O tem bi morali čim več govoriti tudi  doma v družini sami, da se kot otroci zavemo, da imamo nekoga, ki mu lahko zaupamo, pomembno pa je da o tem govorimo tudi v šoli. Varno šolsko okolje je le takšno kjer so dobri medsebojni odnosi med učitelji, učenci in starši. V takem okolju se učenci počutimo varne in sprejete ter lažje pridobimo znanje za nadaljnje šolanje in življenje.

Ema Skodlar Kozamernik 4.b

2018-06-13T13:26:16+00:00